darovník m. der Spender, der Wohlthäter, Habd., Dict., Jarn., Mur., Gor.-Svet. (Rok.), vzhŠt.-C.; on je darovnik tem, kateri njega iščejo, Bas.; darovniki in dobrotniki o lakoti, Slom.; darovnik sv. duh, C. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek