dẹ́ti *I. -dẹ̑m, vb. pf. 1) stellen, legen: kam si del? nimam kam deti, to je bilo sem deveno, Dol.-Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. impf.thun: dobro mi je delo, das that mir wohl, Cig.; to mi je težko delo, Dol.-Levst. (Zb. sp.); — 3) sagen, Notr.-Levst. (Zb. sp.); del bi = rekel bi, Jurč.; prim. dejati; — II. denem, vb. pf.legen, stellen, thun, Cig., Jan., Mik., Dol.; v žep deti, in den Sack stecken, Cig.; mater so v zemljo deli, C.; pod ključ d., einsperren, Cig.; ob službo d., cassieren, Cig.; kam se hočem deti? wohin soll ich mich wenden?Pohl. (Km.); kam se deti? wohin sich wenden?Vrt.; d. se v jok, zu weinen anfangen, Koborid-Erj. (Torb.); — po zlu d., zu grunde richten, Habd., Mik.; v nič d., herabwürdigen, Jan.; na laž d., der Lüge beschuldigen, Z.
Dostopnost
Dostopnost