dotẹ́kati -tẹ̑kam, vb. impf. ad doteči; 1) zufließen, Jan.; kri (v možgane) doteka, Let.; — 2) ablaufen: zuende gehen, Cig.; ura mi doteka, C.; — fällig werden: menice dotekajo, Cig. (T.); — 3) d. se, zuende, zugrunde gehen, C. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek