dragóta f. 1) die Kostbarkeit, Cig., Jan.; — 2) ein kostbares Gut, der Schatz, Jan., C.; božja milost je dragota Mariji, Ravn.; pl. dragote, Pretiosen, der Schmuck, C.; — 3) = draginja, C., Cig., Jan. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek