gobezdáti -ȃm, vb. impf. thöricht schwätzen, die Zunge wetzen, Jan., C., Zora, Dol.; nekaj je gobezdal in vpil nad menoj, Andr.; Bedak je še vselej prost gobezdal, Levst. (Zb. sp.); — trotzig reden, protzmaulen, Jan., C. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek