gọ̑rnjica f. 1) das obere Stockwerk des Bauernhauses, das Obergemach, das Bodenzimmer, Cig., C., Burg., Vrt.; (gornica:) On puhne v svitlo gornico, Vod. (Pes.); — 2) das Rauchloch, das Luftloch eines Zimmers, C. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek