izbáviti -bavim, vb. pf. 1) = odpraviti: kašelj sem si izbavil, jvzhŠt.; losmachen, befreien, Jan., Hal.-C., Prip.-Mik.; volkodlaštva me je izbavil, LjZv.; i. se, los werden, frei werden, Hal.-C.; i. se česa, sich entschlagen, Jan.; — 2) verrichten, ausrichten, C.; posel i., Prip.-Mik.; nič nisem izbavil, ich habe nichts ausgerichtet, jvzhŠt.
Dostopnost
Dostopnost