kàr I. pron.rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar (nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.-Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.). 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek