kílav adj. 1) mit einem Bruch behaftet; — 2) schwächlich; kilavo dete; mehkužnost rodi kilave otroke, Vrtov.; k. ptič, (ki je še v gnezdu), Cig., BlKr.; k. fantič, unreifer Bursche, BlKr.; — schlecht: kilavo sadje, kilava pšenica, vzhŠt., ogr.-C.; kilavo jajce = klopotec, Polj. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek