láloka f. 1) = čeljust, die Kinnlade, Habd.-Mik., ogr.-C., Valj. (Rad); — pl. laloke, der Mund, das Maul, C.; — 2) der untere Theil der Flachsbreche: trlek v laloko tere (poka), vzhŠt.-C.; — 3) pl. laloke, die Pflöcke des Mühlgrendels, C. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek