2. ledovjè n. die Lenden, die Lendengegend, Dict., Cig., Mik., vzhŠt., Gor.; ("ledavje", Trub., Krelj); tudi: lę́dovje, vzhŠt.; = pl. ledovja: opaši svoja ledovja, Dalm.; (— tudi: ledovje f.pl.: tvoje ledovje te bodo bolele, moje ledovje so polne beteža, Dalm.); — nam. ledəvje; prim. ledje. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek