napǫ́čiti -pǫ̑čim, vb. pf. 1) ein wenig bersten, anbersten, Cig.; einen kleinen Sprung bekommen, anspringen, Mur., Cig.; napočen, angeborsten, angesprungen, Cig.; — 2) anbrechen: dan je napočil; = n. se, Cig.; zarja se napoči, Ravn.; zor se napoči, Preš.
Dostopnost
Dostopnost