natèk -tę́ka, m. 1) das Anlaufen, die Anschwellung, Cig.; der Auflauf von Menschen, Nov.; — 2) die Störung, C.; prim. nateka; — 3) ein lästiger Mensch, Valj. (Rad); psovka človeku: ta natek! jvzhŠt.; — der Böse, Jarn.; — prim. nateči 2). 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek