• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

natezílọ n. 1) = natezilnik, Cig.; — 2) = osla ali jeklo, orodje, s katerim se kosa "nategne" (nabrusi), Štrek., Št. Vidska Gora (Tolm.)-Erj. (Torb.). 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek