objǫ́kati -kam, -čem, vb. pf. 1) beweinen, Mur., Cig., Jan.; — 2) objokan, verweint: ves objokan, jvzhŠt.; objokane oči, Cig., C. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek