oblȋn m. 1) nerazcepljen, torej še obel krlj ali hlod, Vas Krn-Erj. (Torb.); — 2) ostriči na oblin = do polti, à la Fiesco, Koborid-Erj. (Torb.). 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek