odrẹ́kati -rẹ̑kam, vb. impf. ad odreči; 1) versagen, abschlagen, verweigern, Cig., Jan., M., nk.; — 2) verneinen, Cig., Jan.; absprechen, Jan., nk.; nihče mu ne odreka učenosti, nk.; — 3) o. se česa (čemu), entsagen, verzichten, Cig., Jan., nk. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek