odtrúpiti -im, vb. pf. weg-, abschlagen, Jan.; rog o., das Horn abstoßen, Mur.; Bog že ve, kateri kozi rog odtrupi = Gott weiß schon, wen er züchtigen soll, Mur. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek