odvẹ̑tək -tka, m. 1) die Nachkommenschaft, ogr.-Mik.; ni mu porodila odvetka, Navr. (Let.); — der Erbe, Mur., ogr.-M., kajk.-Valj. (Rad); — 2) das Erbe, Jan.; reče tedaj očetu: dajte mi, kolikor se vam zdi, da je moj odvetek, Npr.-Krek. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek