okòp -kópa, m. 1) die Umgrabung, Cig., C.; — 2) die Schanze, Cig., Jan., DZ.; die Verschanzung, der Wall, Jarn., Cig., Jan., Cig. (T.); okope delati, den Boden bewallen, Cig. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek