2. oní oná, onọ́, gen. onẹ́ga (onẹgá), onẹ́, pron. der gewisse, der Ding da, den ich im Augenblicke nicht nennen will o. kann, Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Rok.), Dol.; to je ona! das sind faule Fische!V.-Cig.; prazna ona! Larifari!C.; ("onẹgá" se tudi kot nominativ rabi: onega [onga] mi je rekel, Gor., Ig); — prim. ona, one. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek