• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

opotèč -ę́ča, adj. = opotočen, unstet, Jan.; v pregovoru: sreča je opoteča = das Glück ist kugelrund, Šaleška dol.-C., Kres I. 215.; — wankend: z opotečimi koraki, Zv. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek