ostrójiti *-im, vb. pf. 1) inwendig mit Brettern bekleiden, auszimmern (im Bergbau), Cig.; — 2) gründen, stiften, C.; — 3) gerben; — ausbeizen: preden lan razgrneš, z vodo ga pomoči, se lepše ostroji, Vod. (Izb. sp.). 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek