ostrȗžək -žka, m. 1) das Abschabsel, Cig.; nav.pl. ostružki, Cig., Jan.; z. B. die Abschabsel von rohen Erdäpfeln, Ip.-Erj. (Torb.); rožni ostružki, die Hornspäne, Cig.; glavničarski ostružki so dober gnoj, Vrtov. (Km. k.); srebrni ostružki, die Silberkrätze, DZ.; zlatarski ostružki, die Goldschmiedskrätze, Cig.; — ostružki, die Drechselabfälle, Cig., Jan.; — Hobelspäne, Cig., Jan.; (rus.); — 2) der entkörnte Maiskolben, Goriška ok.-Erj. (Torb.).
Dostopnost
Dostopnost