• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pogȃnjək -njka, m. 1) der Antrieb, die Anspornung, Mur., Jan.; — 2) der Trieb, der Spross, ein junger Zweig, Guts., V.-Cig., Jan., C.; pedanj dolg p., Cv.; — nadloge so njegovi (= greha) poganjki, (die Frucht der Sünde), Ravn. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek