• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pokǫ̑nčnik m. ein gerade aufrechtstehender Baum, Cig.; stebri pokončniki, Jurč.; — = podboj, die Thürpfoste, Škrilje pod Čavnom-Erj. (Torb.); deklica je stala na pragu, na kamenen pokončnik naslonjena, Jurč. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek