prebíjati -am, vb. impf. ad prebiti; 1) durchschlagen; železo p.; toča prebija, es hagelt durch, Cig.; — brada ga že prebija (er bekommt schon den Bart), pa še nima pameti, Cig.; — p. na dvoje, entzweischlagen, Cig., Jan.; — 2) aufheben: eno drugo prebija, eines hebt das andere auf, Cig.; — compensieren, Cig. (T.), DZ.; p. dolg za dolg, Cig. (T.); — 3) = prebivati 1), ertragen: tak si, da te ni prebijati, Jurč. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek