pričeváti -ȗjem, vb. impf. 1) Zeugenschaft ablegen; krivo p., ein falsches Zeugnis ablegen; bezeugen; kakor pričuje sv. Pavel, Valj. (Rad); — 2) gegenwärtig sein: pričujoč; anwesend, gegenwärtig; p. biti, zugegen sein; — vorliegend, Cig., Jan. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek