pristáti -stȃnem, vb. pf. 1) = stopiti na kaj, BlKr.-Let.; — landen, Cig., Jan., Vrt.; — pristal je k hiši, er hat zugeheiratet, Svet. (Rok.); — 2) p. na kaj, auf etwas eingehen, in etwas einwilligen, es gutheißen, bewilligen, Alas., Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Vrt., Levst. (Nauk), nk.; — eingestehen: on je pristal, vzhŠt.; — 3) = pristati (-stojim), passen, LjZv. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek