prizadẹ́ti -dẹ̑m, -dẹ́nem, vb. pf. 1) dazusetzen: p. k besedi, h klafanju, C.; — 2) anthun, verursachen; silo p. komu, jemandem Gewalt anthun, Jan., DZ.; p. komu kaj hudega, jemandem etwas zuleid thun, Cig.; ne žalice ti nisem prizadel, ich habe dir nicht das Mindeste zuleid gethan, V.-Cig.; nikoli mi niso ničesar prizadele, Jurč.; to mi ne prizadene nobenega truda, Cig.; Bog ne prizadeni! Gott behüte!Z.; p. si mnogo truda in troškov, viel Mühe und Unkosten verwenden, Cig.; — 3) p. si, sich die Mühe nehmen, sich bemühen; vse si p., keine Mühe sparen; nič si ne prizadenejo, Škrb.-Valj. (Rad); Ruben si vse prizadene, da bi jim ga iz rok vzel, Ravn.-Valj. (Rad); — 4) prizadet biti v kaki stvari, in Mitleidenschaft stehen, Cig. (T.), nk. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek