razvrẹ́ti -vrèm, vb. pf. 1) auseinanderthun: vozovi so bili razvrti nakopičeni pod lopo, Jurč.; — ausbreiten, Jan.; razvrt, weit, geräumig, Dol.-Z.; — 2) = odvreti: r. kolo, Jan. (H.); — 3) razvrt, ausgelassen, muthwillig, Cig.; r. otrok, Senožeče-Erj. (Torb.); — razvrto, kunterbunt, Jan.
Dostopnost
Dostopnost