1. rǫ́žnica f. 1) das Horn als Blasinstrument, Cig., Jan.; — die Zinke, Jarn.-M., Mur.-Cig.; — die Schalmei, Mur., Jan., Valj. (Rad); — die Bockpfeife, Cig.; — 2) rožníca = kost, na katero je nasajen rog, der Stirnzapfen, Vrt., Bolc-Erj. (Torb.); — 3) rožnice, das Beschläge der Heugabelzacken, Notr. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek