skrbník m. derjenige, dem die Obsorge über jemanden o. etwas anvertraut ist: der Pfleger, der Curator, Dict., Mur., Cig., Jan., DZ.; kurator, akademije skrbnik, Navr. (Let.); potrebovalo je vinstvo nebeškega skrbnika in varuha, LjZv.; — = varuh, der Vormund, Jan., V.-Cig. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek