1. spàh spáha, m. 1) die Zusammenfügung: die Zusammenschmiedung, Gor.; — 2) die Fuge, Cig., Jan., (speh) Mur., vzhŠt.; spah (speh) je, kder se dve blanji ali dogi stikata, Fr.-C.; na s., genau zusammengefügt, C. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek