• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

stanováti -ȗjem, vb. impf. 1) die Wohnung, das Quartier haben, wohnen; sam, z drugimi s.; — hausen, Cig.; Od prvega tukaj Stanuje moj rod, Vod. (Pes.); — 2) beherbergen: s. koga, C., Npes.-Vraz. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek