stòg stóga, m. 1) debel, močan in rogovilast kol, okrog katerega se žito, seno ali slama sklada, Mik. (Et.), Levst. (Rok.), BlKr.; — der um einen Pfahl aufgehäufte Schober, Cig., Jan., Ig (Dol.); — s. drv, der Scheiterhaufen, Guts., C.; — 2) die Getreideharfe, Cig., Jan., Nov., Gor.; — 3) die Scheuer, Meg., Mik., Jan.; — 4) pl. stogi, štirje koli okrog stožja v tla zabiti, da kopa stoji čvrsteje, Vas Krn-Erj. (Torb.).
Dostopnost
Dostopnost