vníc adv. verkehrt, äbicht, C., Rib.-Mik.; — rücklings, über sich zurück, Cig., M.; vnic vreči t. j. črez glavo nazaj vreči, Cig., Kras-Erj. (Torb.); vnic odmetati oglje (pri urokih), Kras-Erj. (Torb.); vnic natočiti = črez roko, tako da je roka (dlan) navzgor obrnjena, M., Senožeče-Erj. (Torb.); vnic udariti koga (t. j. z obrnjeno roko), Cig., Notr. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek