• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vrápav adj. runzelig, Dict.-Mik., Guts., Mur., Jan.; vrapava repa, redkev, Mur., SlGor.; mit Misswuchs behaftet, Cig.; pšenica je vrapava, če je zrnje jamasto in mršavo, ne polno, jvzhŠt.; — uneben, rauh, (rapav) Gor. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek