vrȃt vrȃta, vratȗ, m. 1) der Hals; — 2) der Griffel (bot.), Cig. (T.); — 3) der Griff an der Violine, V.-Cig.; — 4) = kos zemlje konci njive, (ker se ondukaj orač s plugom obrača nazaj), die Ackerwende, der Rasenrain, Z., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.), Tolm.-Erj. (Torb.), BlKr.; = pl. vrati, Cig., C. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek