• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vzbúnčiti -bȗnčim, vb. pf. ein Ding von Blech oder einem andern dünnen Metall so schlagen, stoßen, dass darauf Ausbuchtungen entstehen, Lašče-Levst. (Rok.); — prim. bunka. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek