zagorẹ́ti -ím, vb. pf. 1) anfangen zu brennen, Feuer fangen, Cig., Jan.; drva so suha, pa hitro zagori v peči, Dol.; — (fig.) po meni je vse zagorelo (od strahu), es wurde mir heiß (vor Schrecken), Fr.-C.; — entbrennen, Jan.; z. v češčenju kakega svetnika, ZgD.; — 2) von der Sonne angesengt sich bräunen, Cig.; zagorel, sonnenverbrannt, gebräunt, brünett; zagorele barve; zagorel leščnik, grozd, Z.; — 3) v lica z., erröthen, Cig., Jan., Fr.-C.; zagorel, glutroth, Cig.
Dostopnost
Dostopnost