zamóči -mǫ́rem, vb. pf. (impf.) 1) vermögen; veliko zamore v soseski, Glas.; ("dem deutschen Verbum nachgebildet", Mik. (V. Gr. IV. 311.)); — = premoči: zamore tri kmetije, Jan. (Slovn.); — 2) zum Vermögen kommen: hitro si je zamogel, Glas.-Ig (Dol.); = z. se, Levst. (Zb. sp.).
Dostopnost
Dostopnost