zmȋsəłn adj. 1) anschlägig, erfinderisch: "človek, ki se hitro čemu domisli, tak je zmiseln", Podkrnci-Erj. (Torb.); — prim. domiseln; — 2) verständig: z. mož, Vrt.; modro in smiselno pridigati, LjZv.; — 3) zmiselna uporaba, = uporaba po zmislu, sinngemäße Anwendung, DZkr. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek