inoviranje pedagoške prakse

(en) innovating the teaching practice
(de) Einführung der Neuerungen in die Lehrpraxis

Teoretično premišljen in običajno raziskovalno podkrepljen proces spreminjanja pedagoške prakse, ki poteka od razvijanja in oblikovanja inovacije, preko uvajanja inovacije do uveljavljanja in utrjevanja pridobljenih rezultatov v širši pedagoški praksi. Z vidika posameznega učitelja, ki mu je inovacija ponujena, poteka inoviranje preko treh širših stopenj ali faz: odločanje za sprejem inovacije, uvajanje inovacije in utrjevanje inovacije. Učiteljeva izhodišča za inoviranje so lahko različna, lahko gre za nek izziv radovednosti, spoznanje problemske situacije oziroma začutenje potrebe po spreminjanju obstoječega ali nezadovoljstvo z obstoječo situacijo, ki je na pedagoškem področju lahko na: didaktičnem nivoju v razredu, šolskem nivoju ali širšem družbenem nivoju.

Vir: Valenčič Zuljan, M. (1993). Dejavniki učiteljevega inoviranja. Magistrska naloga. Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko, Ljubljana.



Vir: Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja - Projekt "Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja", 2008-2009, Agencija za raziskovanje RS

Komentiraj slovarski sestavek