učna metoda demonstracije

(en) demonstration teaching method
(de) Lehrmethode der Demonstration

V didaktiki je učna metoda demonstracije definirana kot način dela pri pouku, kjer učitelj (ali učenci) prikazujejo statične predmete in objekte (slike, modele, risbe,…) ali dinamične pojave in aktivnosti, ki so lahko praktične (motorične aktivnosti in praktična opravila), senzorne in izrazne (govor, branje, pisanje, slikanje, petje, dramsko izražanje itd.), ter intelektualne (način izvajanja posameznih intelektualnih operacij, npr. izvajanje posplošitve na posameznih primerih ali kompleksnejše intelektualne aktivnosti, npr. načrtovanje raziskovalne aktivnosti). Didaktični vidik uporabe metode ni v tem, da učenci pri pouku čimveč stvari zaznajo, prav tako ni bistvo zgolj prikazovanje dejstev, o katerih bodo učenci kasneje razmišljali in si na osnovi le-teh pridobili sistem posplošitev in zakonitosti, kar je bila značilnost tradicionalne didaktike, temveč je intelektualno spoznavno aktiviranje učencev, da z miselno obdelavo pridejo do bistva spoznavne stvarnosti. Ta metoda prispeva k večji nazornosti pouka, brez nje bi verbalno-tekstualne metode vodile v verbalizem, k večji pestrosti in zanimivosti pouka, kar posledično lahko vodi k temeljitejšemu razumevanju učne snovi in učinkovitejši zapomnitvi.



Vir: Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja - Projekt "Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja", 2008-2009, Agencija za raziskovanje RS

Komentiraj slovarski sestavek