ravnanjsko ali delovno orientirani pouk

(en) behavioural or working oriented lessons
(de) Verhaltens-oder Arbeitsorientierter Unterricht

je strategija pouka, ki predstavlja nadgrajevanje že zdavnaj znanega pragmatičnega oziroma delovnega pouka z ročnim in siceršnjim telesnim ravnanjem ter doživljanjem. Njegovi sistematičnejši začetki segajo v prvo polovico dvajsetega stoletja, z Deweyevim pragmatizmom, v Evropi in tudi pri nas pa se je uveljavil predvsem v okviru reformne pedagogike, zlasti delovne šole. V drugi polovici 20. stol. so ga še posebej spodbudila spoznanja o učni in spoznavni pomembnosti kinestetičnih občutkov, o celostnem povezovanju glave, rok in srca, kar je izpostavljal že Pestalozzi. Rezultati takega pouka niso le teoretično vedenje, marveč tudi vrednote in praktično uporabno znanje. Odgovornosti za učenje ne nosijo le učitelji, marveč tudi učenci sami, saj je poudarek na učence osredotočenem pouku, v katerem učenci veliko samostojno delajo. Klasični delovni pouk se je omejeval predvsem na »proizvodno« delo v šolskih delavnicah, laboratorijih, na vrtovih., delovno usmerjeni pouk vključuje tudi dramatizacije, izdelovanje modelov, raznih zbirk, reportaž, organiziranje prireditev...

Vir: Blažič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M., Strmčnik, F. (2003). Didaktika. Novo mesto: Visokošolsko središče.



Vir: Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja - Projekt "Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja", 2008-2009, Agencija za raziskovanje RS

Komentiraj slovarski sestavek