izkustveno usmerjen pouk
(en) experientially oriented lessons
(de) erfahrungsorientierter Unterricht
je strategija pouka, ki ima dolgo tradicijo. Poudarjali so ga didaktiki, ki so izhajali iz empirizma in senzualizma, npr. Komensky, čeprav ga tudi racionalisti niso zanemarjali, le da so ga bolj povezovali z razumom. Herbart je poudarjal, da pride človek do znanja že po naravi preko izkušenj, šola pa jih mora s pomočjo razuma dvigati na višjo raven. Temu prepričanju je sledila večina šolskoreformnih gibanj, zlasti delovna šola in doživljajska pedagogika, ki sta močno poudarjali tudi izkušnje. Izkustveno usmerjen pouk mora omogočiti učencem predvsem: da si v neposrednem učnem kontaktu z učno stvarnostjo pridobivajo lastne individualizirane izkušnje, da te izkušnje vključujejo v pouk, z njimi interpretirajo dano učno vsebino, s čimer znanje tudi sami porajajo in konstruirajo ter mu dajejo individualno-identitetni pomen, da individualne izkušnje konfrontirajo s sošolci in učiteljem. Zato so pomembne čim bolj življenjske učne situacije, raznovrstni mediji in metode, ki omogočajo tako simbolno, kakor tudi čutno-praktično ravnanje ter učenje, demokratični in enakopravni učni odnosi ter subjektni položaj učencev. S tega vidika dobivajo posebni pomen izkušnje v obliki učenčevega predznanja, kot temelj neznanega in metodičnih sposobnosti za samostojno učenje in nadaljnje izkušnje.