spomin

(en) memory
(de) Gedächtnis

Psihična funkcija, ki omogoča ohranjanje informacij in sprememb, ki so nastale z učenjem. Človekov spomin vključuje vrsto medsebojno povezanih sistemov, ki imajo različne vloge in različen pomen. Po vsebini razlikujemo deklarativni, proceduralni, lahko tudi čutni, semantični ali epizodni, največkrat se omenjajo različna poimenovanja glede na trajanje, in sicer: SENZORNI SPOMIN, ki označuje sprejemanje, začetno identificiranje ter zelo kratkotrajno zadrževanje senzornih zaznav/informacij; DELOVNI SPOMIN, ki označuje spominski sistem, kjer so začasno shranjene informacije, ki jih človek potrebuje/predeluje v danem trenutku, pri tem pa uporablja KRATKOTRAJNI SPOMIN, ki označuje spominski sistem z omejenim obsegom in omejenim časovnim trajanjem. DOLGOROČNI SPOMIN pa je trajno »skladišče« informacij ali znanja oz. zadrževanje dobro naučenih informacij.



Vir: Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja - Projekt "Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja", 2008-2009, Agencija za raziskovanje RS

Komentiraj slovarski sestavek