specifične učne težave

(en)
(de)

Skupni izraz za učne težave učencev na posameznih področjih (branje, pisanje, matematika, neverbalno področje). Skupna značilnost učencev s specifičnimi učnimi težavami je prisotnost kognitivnih težav nevrofiziološke narave, ki ovirajo avtomatizacijo znanja in spretnosti na posameznih področjih šolskega učenja, oz. njihova šibkost (težave) pri procesiranju določenih vrst informacij. Zaradi teh težav prihaja do neskladnosti med intelektualnimi potenciali (zmožnostmi) in učnimi dosežki.



Vir: Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja - Projekt "Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja", 2008-2009, Agencija za raziskovanje RS

Komentiraj slovarski sestavek