déležnik♦♦♦
Posameznik, skupina ljudi ali organizacija, ki ima pravico, družbeni, gospodarski ali politični interes, terjatev do organizacije ali lastniški delež v njej ali je kako drugače povezana z določeno organizacijo, na katero lahko vpliva ali pa nanj lahko vpliva določena organizacija. Med déležniki in organizacijo obstaja vzajemna odvisnost, saj s svojim delovanjem sprožajo pomembne posledice drug na drugega. Déležniki lahko s svojimi dejanji pomagajo ali škodujejo organizaciji (primarni déležniki), mednje sodijo zaposleni, vlagatelji, kupci, dobavitelji, vlada in lokalna skupnost. Med déležnike, na katere organizacija vpliva s svojim delovanjem, pa lahko štejemo medije, skupine aktivistov, tekmece itd. (sekundarni déležniki). Zato je upravljanje odnosov z déležniki pravzaprav omogočanje skladnosti med določeno organizacijo in njenim okoljem.
Daljša razlaga:
več...Pogosto se déležniki vezi z organizacijo ne zavedajo, vse dokler se v odnosih med njimi in določeno organizacijo ne pojavi konkretna pereča tema, ko začnejo déležniki iskati in procesirati informacije o njej, o njej razpravljati in jo poskušajo rešiti; takrat iz skupine déležnikov nastane javnost.
Angleško: stakeholder
● Preprost seznam imen in naslovov novinarjev je na primer že prva, osnovna oblika baze podatkov o
deležnikih.
● Integrirano komuniciranje temelji predvsem na identifikaciji ključnih
deležnikov organizacije.
sbz0 SBZ2
[kategorija, klasifikacija] več...
○ Potrošniki veljajo za eno od najpomembnejših kategorij
deležnikov organizacije, saj je od njih odvisna poslovna realizacija, vendar pa se s potrošniki primarno ukvarja dejavnost marketinga.
○ Grunig pa med njima napravi razliko, kar argumentira s tem, da je mnogo ljudi iz kategorije
deležnikov pasivnih, torej se še niso razvili v javnosti.
○ Predstavljeni model temelji na originalni klasifikaciji deležnikov in javnosti.
○ V tem poglavju predstavljam osnovne značilnosti smeri pristopov k integraciji in upravljanju komuniciranja, v nadaljevanju pa še nekaj značilnosti organizacijske teorije in trende gradnje poslovnih sistemov v prihodnosti ter na podlagi tega smernice za organizacijo upravljanja in integracijo komuniciranja v organizaciji, ki temelji na modelu klasifikacije
deležnikov in javnosti, predstavljenem v prejšnjem poglavju.
[
skupina, seznam, vrsta]
več...
○ Analiza organizacijskega okolja in določitev skupin
deležnikov in javnosti z uporabo analitičnih ("sprejemnih") in interaktivnih komunikacijskih orodij.
○ Praktik odnosov z javnostmi dela z ljudmi, ki so pogosto zabrisani v množici in označeni po imenih skupin
deležnikov in javnosti.
○ Začetek dela komunikacijskega menedžerja opredeljuje analizo komunikacijskega okolja, izdelavo predstavnostnih orodij organizacije, izdelavo strategije odnosov z mediji in dalje z javnostmi, seznam
deležnikov, opredelitev primarnih in sekundarnih javnosti, opredelitev komunikacijskih ciljev in začetek izvajanja.
○ Seznam deležnikov, ki so pozitivno naravnani
○ Strokovna literatura obsežno prikazuje logiko odnosov z raznimi vrstami
deležnikov in "konvencionalno modrost", kako naj specialisti v specifičnih kontekstih delujejo.
○ To trditev dokazuje z dejstvom, da ima podjetje več vrst
deležnikov, ki ga vidijo različno.
[
analiza]
več...
○ Cilji komuniciranja torej izhajajo predvsem iz analize ključnih faktorjev in še posebej iz tržnega načrta in analize
deležnikov.
○ Za komunikacijski načrt oziroma konkretne aktivnosti potrebno predhodno opraviti situacijsko analizo
deležnikov na lokaciji ter opredelitev dejavnikov, ki smo jih zgoraj opisali kot situacijske spremenljivke: družbeni in ekonomski pogoji, stopnja okoljske zavesti, stopnja tehnološke in znanstvene kulture, posebni dogodki v preteklosti in vzporedni odločevalski procesi.
[
pričakovanje, interes, zahteva, podpora]
več...
○ Organizacija je percipirana, da deluje legitimno, ko potrdi pričakovanja
deležnikov.
○ načrtovanje in razvijanje strategije; razvijanje in implementacija načrtov, ki bodo zapolnili vrzel pričakovanj
deležnikov, ki jo je ustvaril problem.
○ Poleg zadovoljevanja lastnih interesov morajo upoštevajo tudi interese svojih
deležnikov in celotne družbe.
○ Tako mora organizacija usklajevati različne interese vplivnih
deležnikov in jih optimirati na način, da doseže lastne zastavljene cilje.
○ S tem se bolj kot kadarkoli prej približajo zadovoljitvi zahtev različnih
deležnikov in povečajo stopnjo njihove pozornosti.
○ Izvajanje družbene odgovornosti v podjetjih zahteva celovito, strateško, dvosmerno simetrično komuniciranje, ki mora odsevati potrebe in zahteve
deležnikov in javnosti (v smislu javne sfere).
○ Legitimna organizacija se izogiba kritiziranju, je videna kot dobro in prejema vso podporo
deležnikov.
[
vključevanje]
več...
○ Izvajanje dvosmernih komunikacijskih oblik in aktivnega vključevanja vseh
deležnikov na lokaciji je seveda teoretično možno praktično pa skorajda nemogoče.
○ Izvajanje komunikacijskih aktivnosti na lokalnem nivoju temelji na odprtosti, dvosmernosti in pravočasnem ter aktivnem vključevanju
deležnikov lokalnega okolja.
[
zemljevid]
več...
○ Zemljevid organizacijskih
deležnikov in javnosti nadgrajuje peterokotnik učinkovitosti, ki smo ga že predstavili.
○ Organizacijski zemljevid
deležnikov in javnosti je temeljni kamen upravljanja odnosov z javnostmi.
[
grožnja, faza, obveščanje]
več...
○ Krizni managerji morajo ločevati med milimi in kriznimi grožnjami
deležnikov.
○ Vsaka grožnja
deležnikov je lahko rangirana na lestvici moči, legitimnosti in voljnosti od 1 do 10.
○ Če organizacija zamudi s proaktivnim programom odnosov z javnostmi v fazi
deležnikov ali zgodnji fazi medijske javnosti, je po navadi prisiljena razviti krizni komunikacijski program.
○ Kot pravita Grunig in Hunt, bi se morali vsi programi odnosov z javnostmi začeti v fazi
deležnika.
○ Različne možnosti lahko vključujejo obveščanje
deležnikov skozi izobraževalne programe, ponovno načrtovanje proizvodnih procesov za izločanje okoljevarstvenihh groženj, ali razvijanje nove politike, ki bi spremenila celotno organizacijo.
○ Te strategije so: obveščanje deležnikov o spremembah v poslovanju, ki jih podjetje namerava narediti, poskus spreminjanja percepcij deležnikov o določenem dogodku, preusmeritev pozornosti stran od problematičnih vprašanj in spreminjanje zunanjih pričakovanj o delovanju podjetja (Golob 2006).
pbz0 SBZ0 [
primarni, sekundarni]
več...
○ Če organizacija ne uspe zagotoviti tekoče interakcije s primarnimi
deležniki, se lahko pokaže neuspeh celotne organizacije.
○ Primarni
deležniki so tisti, ki so lahko potencialno nevarni ali pa so pozitivni za organizacijo.
○ Sekundarni
deležniki ali deležniki vpliva so tisti ljudje ali skupine, ki lahko vplivajo na organizacijo ali so lahko pod vplivom delovanja organizacije.
○ Primarni in sekundarni
deležniki so soodvisni od organizacije, zagotovo jih povezuje nekakšna vez, ki je lahko tako ekonomske narave kot tudi socialne ali politične.
[
aktivni, ključni]
več...
○ Upravljanje tveganja se je pojavilo z razvojem visoke tehnologije, ko so le-to pričeli uporabljati aktivni in obveščeni
deležniki organizacije.
○ Aktivni
deležniki tvorijo skupine, ki se imenujejo javnosti.
○ Implementacija te strategije v gradnji kakovostnih odnosov s kupci, z lastniki in ostalimi ključnimi
deležniki in javnostmi s pomočjo primernih komunikacijskih orodij (interaktivna in "oddajna" orodja).
○ Prioritetno v vsaki krizi je, da organizacija razvije sistematičen program za redno in dvosmerno komunikacijo s ključnimi
deležniki in s tem poglobi medsebojno razumevanje.
[
institucionalizirani, organizacijski, strukturni]
več...
○ Pri tretjem konceptu pa mora podjetje v strateške cilje vključiti različne vrednote in se ukvarjati s kompleksnimi javnimi diskurzi in institucionaliziranimi
deležniki.
○ Ekonomsko uspešno in družbeno odgovorno podjetje; takšno podjetje mora ekonomsko preživeti in upoštevati zakonodajo, hkrati pa je soočeno z zahtevami javnega diskurza in institucionaliziranih
deležnikov.
○ Na najvišji stopnji odgovornosti pa je vodstvo družbeno odgovorno do vseh organizacijskih
deležnikov in javnosti za posledice sovplivanj med organizacijo in okoljem.
○ Zemljevid organizacijskih
deležnikov in javnosti nadgrajuje peterokotnik učinkovitosti, ki smo ga že predstavili.
○ To pomeni, da najprej identificiramo skupino deležnikov glede na objektivno strukturo interesnega razmerja z organizacijo (strukturni
deležniki), nato pa lahko z raziskavami analiziramo subjektivno naravnanost te strukturne skupine deležnikov.
○ Kot poudarja Jones (1998), je organizacija omrežje deležnikov, ki lahko predstavljajo kompleksno konstelacijo interesov, v kateri so lahko zahteve različnih strukturnih
deležnikov objektivno in/ali subjektivno antagonistične do tiste mere, da jih ni mogoče reševati na način sodelovanja ali kompromisa.
[
zunanji]
več...
○ V krizi je zelo pomembno, da komunikacija poteka zelo hitro, tako v komuniciranju z zaposlenimi kot tudi z zunanjimi
deležniki.
○ Odnosi z javnostmi kot funkcija menedžmenta igrajo pomembno strateško vlogo v upravljanju organizacije z notranjimi in zunanjimi
deležniki.
SBZ0 in/ali sbz0 [
organizacija, podjetje]
več...
○ Seveda pa se pri tem postavlja dilema, ali naj lastna prepričanja in vrednote sploh kdaj podredimo željam in zahtevam organizacije in
deležnikov.
○ Premalo odkritosti organizaciji samo škoduje, saj vzbuja nezaupanje med organizacijo in
deležniki, slednje pa lahko vpliva na ugled organizacije.
○ Naloga odnosov z javnostmi je povezati
deležnike in podjetje ter med njimi vzpostaviti vsaj navidezno enakopravni odnos.
○ Da pa bi sožitje
deležnikov in podjetij v praksi resnično zaživelo, zagovorniki odgovornega ravnanja podjetij kot ključni pogoj poudarjajo odgovornost managerjev, ki se kaže v popolnem in poštenem razkrivanju informacij deležnikom.
[
javnosti]
več...
○ Ključna ugotovitev je, da na pozitiven odnos okolja do inovacij in inovativnega mišljenja ne vpliva doseženo število inovacij v državi, pač pa kakovostno in sistematično poročanje o njih - komuniciranje z različnimi
deležniki in javnostmi.
○ V odnosih z javnostmi ob javnostih in
deležnikih govorimo o sprejemnih in tarčnih skupinah.
[
okolje]
več...
○ Polovica jih pojma ne definira v skladu s konceptom deležniškega modela po katerem je pomembna uravnotežena skrb za profit in odgovornost do okolja in
deležnikov.
○ Seveda je temu potrebno dodati tudi, da prav prek odnosov z javnostmi management pridobiva informacije o okolju in
deležnikih in na ta način tudi spreminja samo ravnanje organizacije ter poskuša najti kompromis med interesi organizacije in okolja.
SBZ1 gbz [
tvori skupino, prepozna, pričakuje]
več...
○ Aktivni
deležniki tvorijo skupine, ki se imenujejo javnosti.
○ Številni, ki so v kategoriji deležnikov so lahko tudi pasivni in to je tudi pomembna razlika, javnosti so skupine, ki jih tvorijo aktivni
deležniki.
○ Faza javnosti: javnosti se oblikujejo takrat, ko
deležniki prepoznajo posledico kot problem.
○ Zgodi pa se, da njihovi
deležniki teh aktivnosti ne prepoznajo ustrezno.
○ Različni
deležniki pričakujejo različno organizacijsko sporočilo in preko komunikacijskega orodja, optimalnega zanje, ne glede na to, ali gre za marketinško orodje ali orodje odnosov z javnostmi.
○ Družbena odgovornost je odločitev podjetja, da s strateško usmeritvijo izpolnjuje ekonomske, zakonodajne, etične in filantropske odgovornosti, ki jih od podjetja pričakujejo njeni
deležniki (McAlister in drugi 2005:4).
[
se razlikuje]
več...
○ Seveda se
deležniki razlikujejo med seboj po vplivu, ki ga imajo na organizacijo, in po intenzivnosti medsebojnih povezav.
○ Definiram, kaj so
deležniki in kako se razlikujejo od javnosti ter kakšen je njihov pomen v odnosih z javnostmi.
SBZ0 sbz2 [
organizacije, podjetja, javnosti]
več...
○ Eksterna situacijska analiza predstavlja sistematično pridobivanje informacij med
deležniki organizacije.
○ Potrošniki veljajo za eno od najpomembnejših kategorij
deležnikov organizacije, saj je od njih odvisna poslovna realizacija, vendar pa se s potrošniki primarno ukvarja dejavnost marketinga.
○ Uporabnike interneta, ki so
deležniki podjetja ali organizacije, je potrebno vplesti in z njimi graditi dolgoročne odnose.
○ Prva situacija je predvsem občutljiva, kadar je dosedanji vodilni imel ugled kredibilne in karizmatične osebnosti, ki so mu
deležniki podjetja v večini zaupali.
○ Model za upravljanje komunikacij se začne z analizo okolja, določitev
deležnikov javnosti, nato sledi centralna komunikacijska strategija, nato interna struktura s katero se kasneje gradi organizacijska kultura in na koncu implementacija strategije.
○ Organizacije praviloma zasledujejo svoje poslanstvo, lastne interese (organizacijske, ekonomske, poslovne, politične...) in so le redko pripravljene prostovoljno upoštevati družbeni interes ali/in interes posameznih
deležnikov oz. interesnih javnosti.
sbz0 z SBZ6 [
interakcija, komunikacija, upravljanje, odnos, komuniciranje]
več...
○ Če organizacija ne uspe zagotoviti tekoče interakcije s primarnimi
deležniki, se lahko pokaže neuspeh celotne organizacije.
○ Interakcija z
deležniki tako ni samo pogoj za oblikovanje imidža, temveč tudi identitete; saj se prav v interakciji oblikuje tisti drugi pol identitete, ki mu pravimo različnost.
○ Za komunikacijo z zunanjimi
deležniki lahko uporabimo internet, ki ima enake lastnosti kot intranet in je zelo dostopen.
○ Prioritetno v vsaki krizi je, da organizacija razvije sistematičen program za redno in dvosmerno komunikacijo s ključnimi
deležniki in s tem poglobi medsebojno razumevanje.
○ Posledica tega pa je, da so specialisti za odnose z javnosti zgolj tehnični izvajalci in ne svetovalci vodstva pri razvijanju strategije upravljanja z
deležniki.
○ Razloga za razvoj teorije upravljanja z
deležniki sta predvsem dva.
○ Zbiranje informacij o problemih, tveganjih in odnosih z
deležniki je lahko brez vrednosti, če ni analizirano z namenom ugotavljanja opozorilnih signalov krize.
○ Krizni managerji potrebujejo kriterije za evaluacijo problemov, tveganj in odnosov z
deležniki.
○ Ključna ugotovitev je, da na pozitiven odnos okolja do inovacij in inovativnega mišljenja ne vpliva doseženo število inovacij v državi, pač pa kakovostno in sistematično poročanje o njih - komuniciranje z različnimi
deležniki in javnostmi.
○ Krizno komuniciranje z
deležniki se začne z začetnim odzivom na krizo, ki že na začetku celotni krizi določi imidž.
gbz z SBZ6 [
komunicirati]
več...
○ V najbolj osnovni obliki je raziskava lahko sestavljena iz preprostega vprašalnika, medtem ko so bolj izpopolnjena orodja lahko neke vrste klubi potrošnikov ali dobrodelne ustanove, ki podjetju omogočajo komunicirati z
deležniki in tako pridobiti več informacij o njih.
○ Ker pa ti ne morejo sami komunicirati z vsemi
deležniki in javnostmi, del teh nalog prenesejo na različne oddelke, med katerimi je za to na prvem mestu oddelek za odnose z javnostmi.
[
ukvarjati se]
več...
○ Odnosi z javnostmi se v praksi ukvarjajo s tistimi
deležniki, ki se aktivirajo v javnost.
○ Predvsem pa se moramo začeti učiti, ali sploh počnemo prave reči, ali se ukvarjamo s pravimi
deležniki, ali povzročamo koristne spremembe in podobno.
sbz0 do SBZ2 [
odnos]
več...
○ Tudi empirične študije kažejo, da ima odgovoren odnos do vseh
deležnikov pozitiven učinek na poslovno uspešnost in ne škoduje vrednosti za delničarje.
○ S tem ko družba postaja vse bolj zaskrbljena glede svetovne ekonomske neenakosti, okoljevarstvenih problemov in kršenja človekovih pravic, se tudi od podjetij oz. njihovih vodilnih posadk pričakuje, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja, in to v odnosu do vseh
deležnikov.
sbz0 za SBZ4 [
program]
več...
○ Prednost takšnega analiziranja je v preprečevanju oziroma zmanjševanju konfliktih situacij, razumevanju potreb javnosti ter predvsem v zmanjševanju stroškov, ki bi jih organizacija imela, če bi neselektivno izvajala komunikacijske programe za vse
deležnike.
○ Bistvena razlika je v tem, da ne zagovarjamo premikanja integracije navzgor, skozi marketinško-komunikacijsko funkcijo, marveč menimo, da je treba začeti na najvišji ravni integracije in nato v funkcijo odnosov z javnostmi vključiti marketinško komuniciranje in komunikacijske programe za druge
deležnike.
→
aktivna javnost →
deležniški model →
dialog →
interesno razmerje →
splošna javnost
Gigafida
,
KoRP
Dostopnost